Transakcije in z njimi povezane provizije

Kadar želimo preveriti, kako so bila porabljena denarna sredstva z našega bančnega računa, preverimo zgodovino nakazil pri naši banki. Našim bankam zaupamo, da jih ne bodo ponarejale ali pa manipulirale z našim denarjem. Zaupamo jim, da bodo naša nakazila dostavile prejemnikom. Če pride do težav ali napačnih transakcij je odgovornost na banki, da situacijo oz. napako razreši.

Pri uporabi kriptovalut sta odstranjena elementa centralizacije in zaupanja. To pomeni, da ni več tretje osebe, na katero bi se zanašali za te stvari. Ko je predložen zahtevek za transakcijo, jo bo decentralizirano omrežje preverilo in potrdilo ter jo ustrezno zabeležilo na blockchain-u (slo.: veriga blokov). Zapisi transakcij so v verigi blokov javni in nespremenljivi. Po zaupanju ni potrebe, saj lahko vsak posameznik kadarkoli vpogleda v njih. Čeprav ni nemogoče spremeniti knjige transakcij, je njeno kriptografsko varnost skoraj nemogoče prebiti. 

Ker ni potrebe po centralnem organu, se uporabnikom pri transakcijah s kriptovalutami ni potrebno identificirati. Vse kar potrebujejo za njeno potrditev sta javni in zasebni ključ, ki si ju za zdaj lahko predstavljamo kot številko računa in geslo. To pomeni, da lahko kriptovalute uporablja in prejema kdorkoli, kjerkoli in kadarkoli po svetu. 

Pošiljatelj nakazila ni omejen na delovni čas banke, kar v današnjih časih še vedno lahko povzroča preglavice. Posameznik potrebuje le internetno povezavo. Kriptovalute tako omogočajo hitrejše in enostavnejše prenose, predvsem mednarodne.

Odprava vloge bank pomeni, da bančni račun in z njim povezani prispevki niso več potrebni. Bančno nakazilo lahko na primer stane tudi do 30 evrov, medtem ko transakcije s kriptovalutami običajno stanejo od nekaj centov do nekaj evrov. 


Obenem postajajo kriptovalute vse bolj priljubljen način plačevanja. Število mest, ki jih sprejemajo narašča, v zadnjih časih se pojavlja tudi več in več plačilnih kartic, s katerimi lahko ljudje plačujejo materialne dobrine in storitve.