Decentraliziranost

Kot smo spoznali v prejšnjem poglavju, so fiat valute močno vezane na centralne banke in svetovne vlade. Kriptovalute jim, v tem aspektu, predstavljajo popolno nasprotje. Ravno ta neodvisnost predstavlja enega izmed večjih razlogov za njihov nastanek.

Pri fiat valutah imajo centralne banke popoln nadzor nad finančnim sistemom. Nadzirajo in procesirajo vse transakcije, ki se zgodijo ter o njih tudi hranijo vse podatke. Poleg teh, hranijo tudi podatke o sredstvih, s katerimi nekdo razpolaga in imajo v to vedno vpogled. Pri kriptovalutah temu ni tako.

Kriptovalute nimajo centralnega nadzora transakcij in sredstev. Pri njih ne obstaja ustanova oz. entiteta, ki bi skrbela za procesiranje in potrjevanje transakcij ter nadzorovala posameznikova sredstva. Vse to se pri kriptovalutah dogaja na javnem omrežju računalnikov, do katerega lahko dostopajo vsi, njegov lastnik pa ni nihče. Takšnemu sistemu, v katerem ni centralnega nadzora temveč je nadzor porazdeljen, rečemo decentraliziran sistem.

Računalniki, ki se imenujejo vozlišča, potrjujejo in beležijo transakcije v blockchain (slo.: veriga blokov). Blockchain deluje kot distribuirana glavna knjiga, kar je v angleščini znano kot ”distributed ledger”. Dostop do kopije glavne knjige oziroma do blockchaina imajo vsi, kar pomeni, da je javen in da lahko kdorkoli vidi vse transakcije, ki so se zgodile. To omogoča varen in pregleden sistem za izvajanje transakcij brez potrebe po centraliziranem nadzoru. Tako ni več potrebe po zaupanju v eno samo entiteto. 

Ravno zaradi te porazdeljene moči rečemo, da so kriptovalute decentralizirane, to pa je tudi najbolj revolucionaren vidik samih kriptovalut.